Prvi kilometer.
Danes sem prvič v življenju tekel z lastno telesno težo stotridesetih kilogramov. Takemu teku vsi izobraženi trenerji nasprotujejo. Čes, da se človek tako lahko poškuduje. Jaz pa nimam več časa, ker moram začet izpolnjevat program Avtoterapije. Ena izmed točk za izpolnjevanje programa je tudi, da vsak dan pretečem vsaj 10 kilometrov v eni uri. Torej v klasičnem tempu za začetnike: 6:00 min/km. Zapovedana je tudi začetna tedenska kilometraža, ki je med 30 in 40 km.
Ker se zavedam, da tek s preveč kilogrami res lahko povzroči težave, predvsem v kolenih in hrbtu, sem prvič pretekel samo en kilometer. Če me bo zvečer karkoli bolelo, bom jutri tek izpustil in samo hodil, če pa me ne bo nič bolelo, bom jutri pretekel 1,5 km. Začeti moram previdno in postopoma, saj ne želim, da bi se poškodoval in si s tem onemogočil vse možne športne aktivnosti. Vem pa tudi, da od kar delam po 100 km hoje v hrib na mesec namesto 50, so moji sklepi, moje vezi in krvožilje že dobro pripravljeni za malo več kot kilometer na dan.
V programu, ki ga danes začenjam sta tudi dva zelo pomembna mejnika in ena strašljiva klavzula. Program poznavalsko poudarja tudi telovadbo vsako jutro. Brez telovadbe nastanejo poškodbe. Ne spomnim se sicer natančno kaj vse sodi v telovadbo po programu, moram še enkrat pogledati v knjgo, ampak mislim si, da sta najpomembnejša dela: vaje za moč in vzdržljivost ter raztezanje.
Prvi mejnik je, da moram po štirih mesecih od začetka programa preteči mali maraton (21 km) in sicer v dobrih dveh urah. To pomeni, da je čas za mojo pripravo omejen na datum 5. februar 2023, tempo na kilometer pa recimo, da je lahko še vedno 6:00. Ker v februarju še ni tekaških tekem oz. jih vsaj jaz ne poznam v tem času, bom to razdaljo pretekel po lokalnem polju, v lastni režiji.
Drugi mejnik je preteči veliki maraton (42 km) v roku enega leta, v času štirih ur in pol. To pomeni tek v tempu vsaj 6:24 na kilometer. Ker pa iz lastnih izkušenj vem, da je vsaka minuta, ki jo na maratonu tečes dlje kot 4 ure, čisto nepotrebno matranje, si bom zadal, da ga pretečem v štirih urah, torej v tempu: 5:41 min/km. S to prilagoditvijo si bom vzel možnost, da obdobje enega leta podaljšam za približno 20 dni, to pa zato, da lahko svoj prvi maraton po sedmih letih pretečem na domačem Ljubljanskem maratonu, ki bo konec oktobra 2023.
Klavzula v programu pravi, da kdor se izogiba teku mora preteči supermaraton 100 km. Tak tek je za športnika mojega kova popolni umor, zato je zame motivacija, da se ne izmikam teku, še toliko večja.
Svoje teke bom spremljal po vseh možnih statistikah, po učinkovitosti in jih tudi javno objavljal, da bom imel s tem pri sebi večji accountabilty in močnejšo motivacijo. Hkrati pa se bom o njih pogovoril tudi z bivšim triatlonskim trenerjem, da mi da nekaj napotkov glede na fiziološko stanje, v katerem sem trenutno.
Moje športne aktivnosti bodo vključevale tudi ostala dva triatlonska športa: kolo in plavanje. V naslednjem letu imam namreč željo, da se vrnem na tekme državne lige in pokala, kar pomeni na krajše tekme, na supersprinte, sprinte in olimpike. Glavni cilj pa je narediti olimpik na Bledu v septembru 2023, brez kakršnihkoli težav in z nasmehom v cilju. Želje imam nato tudi za naslednja leta, ena izmed njih je tudi, da ponovno postanem ironman. Recimo, da bi si to tekmo lahko namenil za darilo ob svoji 50-letnici. A o načrtih za to kasneje.
6. oktobra, 2022
