Ponovno v avtoterapijo. Odločeno. Ampak najprej moram v taki meri poskrbeti za telo, da bom avtoterapijo sploh lahko izvajal. Pogoj je vsako jutro 10 km teka. Kakršen sem zdaj – nemogoče. Čez 75 dni – mogoče.
Nekje na spletu sem šel mimo programa, ki se mu reče 75 Hard. Avtor pravi, da to ni fitnes program, ampak, da je to transformativni program za mentalno trdnost. Točno to kar potrebujem, aha … Program, ki bo spremenil moje življenje. Program, ki mu pravijo Ironman za vaše možgane. Takih programov je verjetno še več in enako je vedno več ljudi, ki se vsakodnevno sprašujejo kaj naj še naredijo, da se bo njihovo življenje spremenilo na bolje, da ne bodo več vsakodnevno padali v črne luknje in da bodo njihovi dnevi končno znosnejši.
Težko je živet z razočaranjem nad sabo, težko je biti motiviran, ko se ne počutiš, da si to kar si ali še huje, da si nekaj ravno nasprotnega. Biti “stuck” pomeni biti nenehno v dvomu. In še več; misli te pobijajo iz trenutka v trenutek. Program 75 Hard je zanimiv, ker pušča odprto, da vanj vstaviš svoje in še vedno deluje. Deluje, ker imaš nekaj pred sabo in nekaj, kar te bo udarilo po glavi, če ne boš discipliniran.
Program traja 75 dni. Prvo pravilo programa je če katerikoli dan ne narediš naslednjih 5 nalog, da začneš nazaj na začetku pri dnevu 1.
Naloge, ki jih moraš opraviti vsak dan so:
- Telesna aktivnost po 45 minut, dvakrat dnevno. Vsaj ena aktivnost mora biti zunaj ne glede na vreme. Lahko si izbereš kakršenkoli šport ali aktivnost, tudi če je to le hoja.
- Preberi 10 strani katerkoli nefikcijske knjige. To je lahko motivacijska knjiga ali knjiga za samo-pomoč. Avdio knjige ne veljajo, samo fizične.
- Popij galono vode na dan. To je 4,5 litre vode.
- Sledi dieti, ki ne vključuje dnevov za goljufanje (“cheat days”) in ne vključuje alkohola. Dieto si lahko izbereš sam.
- Vsak dan se slikaj, da dokumentiraš svoj napredek.
Seveda ga je avtor po tem, ko je program uspel … nadgradil še z dvema dodatnima fazama in vse tri cikle skupaj poimenoval Live Hard. Okoli vseh verzij programa je nastalo veliko preglasnega hrupa, prenekateri so začeli svoja gibanja, naloge malo redifinirali, jim dali drugačne kontekste ali pa nadgradili v manj ali bolj zahtevne verzije.
Tudi jaz sem s pomočjo tega programa dobil svojo motivacijo, da sestavim določena pravila zase in jih postavim pred sabo vsak dan. A jih ne bom ovekovečil niti tule, niti jih povedal nikomur. Preprosto jih bom začel izvajati 1. januara.
Živčen sem, ker nisem zadovoljen sam s sabo. Žre me od znotraj kolikor me lahko. Sam po sebi tolčem, še bolje … kar udriham. Ko sem v slabi koži se ranim še toliko bolj. Ne fizično, ampak z glasovi v glavi, tolčem proti sebi. To sem zadnjič opazil, da dela tudi mama. Sama sebi celo naglas reče in se jezi nase, da je štorasta, pozabljiva, da kaj ne dela prav. In ko to poslušam si večkrat mislim, kako to, da je lahko sploh taka. Sam pa delam enako proti sebi.
Trenutno, ravno v tem trenutku sem tako grozno živčen, da ne morem niti pisati. Je to tisto čemur rečejo anksioznost? Verjetno. Zakaj se mi to dogaja? Čutim razloge v sebi, poznam jih, a v tem trenutku se ne morem pripraviti niti da bi jih napisal, kaj šele razčlenil in poizkušal razumet. Mislim, da potrebujem uro odklopa v gozdu. In si ga bom vzel. Ko pridem nazaj bom verjetno bolj pomirjen. Bomo videli. Napišem. Grem.
Nič ni z izboljšanjem volje. Zdaj sem pa utrujen in apatičen. Veliko dela je pred mano. Najbolje, da kar začnem. Naprej se bom odpočil, naspal. Ura je 21.00 in grem spat.
